sreda, 17. september 2014

Nadloge, ki tarejo konje (pa tudi nas)

Danes bomo govorili o žuželkah, ki nadlegujejo nas in naše najboljše prijatelje - konje.

Že odkar smo prišli v azil, opažamo, da so konji polni obadov, muh in drugih žuželk. Ker imajo nekateri konji z njimi prav posebne težave (alergije), jih mažemo, sprejamo z repelenti ali celo pokrijemo z mrežastim pregrinjalom in masko.

Obadi se ne branijo tudi nas. V našem domovanju pa nam ne pustijo spati komarji.

V zadnjih dneh poleg dela obiskujemo tudi razne znamenitosti v okolici (zato nismo imeli časa pisati bloga). Danes smo si ogledali Piso in tudi skočili v morje :). Predvčerajšnjim pa smo obiskali Sieno.

Ker nam je zmanjkalo čokolade, so se pojavili mozolji. :(

nedelja, 14. september 2014

Naša in konjska prehrana

Najprej o konjski :)

Večina konj je na pašniku in dobivajo dodatno seno. Na enem izmed pašnikov se nahajajo konji, ki imajo astmo (naduho). Zanje imamo prav posebno napravo, ki popari seno. Najprej kontejner napolnimo s senom in ga močno navlažimo, nato napravo vklopimo, da spusti paro v kontejner. Tako dobimo lažje prebavljivo seno brez prahu.


Nekateri konji imajo posebno prehrano. Dvakrat dnevno jim zmešamo obrok, ki je sestavljen iz pesnih rezancev, koncentriranih peletov sena in mešanih kosmičev ter žličke olja. Vse skupaj navlažimo in konji to z veseljem pojedo :)

 
  Naša prehrana pa kot že veste temelji na čokoladi,  ;). Ne branimo pa se tudi bolj konkretne hrane, kot so riž, testenine krmpir in podobno, seveda za dodatkom mesa. Včeraj pa smo v restavraciji okusili tudi pravo italijansko pico (recimo, da je bila dobra) :)

petek, 12. september 2014

Diagnosticirali jajčeca zolja

12.9.
Megi je na področju prednje noge in ramena opazila drobna jajčeca, ki so bila prilepljena na dlakah. Iz dlake jih je bilo skoraj nemogoče odstraniti, če si izpulil dlako in jajčece stisnil med nohti, je počilo.
Le kaj bi to lahko bilo? Ali so uši? Nič ni kazalo na to, dlaka ni izpadala, nič ni gomazelo med dlako.
Upamo, da je vaše znanje parazitologije odlično in da bi tudi brez da bi prebrali naslov, uganili, za kaj gre. Seveda za jajčeca zolja Gastrophilus intestinalis. Jajčeca potem konji poližejo in jih spravijo v ustno votlino, nato pa gredo v želodec, kjer ličinke prezimijo na toplem, naslednje leto pa pridejo na svetlo in izležejo se zolji.
Skoraj vsi prostovoljci so vegani ali vsaj vegetarijanci. Sploh si jim ne upamo povedati, da vsak dan pojemo goro mesa, salame, paštete in podobne grozljive hrane. Smo pa se danes posladkali z veganskim tiramisujem, saj je še kar bil, kljub temu, da v njem ni bilo jajc, moscarponeja in drugih običajnih sestavin.
Mesojedke med vegankami

četrtek, 11. september 2014

Katastrofa - dan brez interneta!

10. 9. 2014 in 11. 9. 2014

Vreme je včeraj in danes poskrbelo, da se počutimo kot doma in se ne razvadimo preveč. Zaradi neviht smo bili včeraj cel dan brez interneta - tragedija! Ker smo se nekateri res želeli povezati z domačimi, smo se odločili, da gremo v mesto na pijačo s prijatelji iz azila. Seveda pa v pubu, kjer smo bili, ni bilo wifi-ja.

Veliko konj v azilu ima probleme z očmi.
Ena izmed kobil je popolnoma slepa, zato ji vsak dan z vatiranimi palčkami očistimo oči, ki so polne bele sluzi. Nato pa še speremo oči s kamiličnim čajem.
Zdravimo tudi konja z glavkomom. To je povečan pritisk v očesu, zaradi česar je prišlo pri konju do motnega očesa. 3x dnevno mu dajemo kapljice Dorzolamide, ki zmanjšuje nastajanje očesne vodice.
Ostali konji, ki imajo zdrave oči, nas prav veselo gledajo, ko jemo čokolado :)


V zavetišču pa niso samo konji, na drevesu smo opazili nenavadne kuščarje. Ali kdo ve, katera vrsta je to?



torek, 9. september 2014

Kobilo rešili gotove smrti


9. 9. 2014

Dan se je začel kar razburljivo! Prišli smo na pašnik in zagledali kobilo, ki je negibno ležala na tleh in skoraj ni kazala znakov življenja, kljub temu, da smo jo škropili z vodo. Takoj smo začeli z akcijo! Ker je ležala na pobočju z nogami v položno klančino, smo predlagali, da jo prekotalimo navdol, da bo lažje vstala. Potem smo jo še pozibavali, da smo prebudili reflekse in kobila je končno vstala. Izgleda, da je ležela celo noč, saj so se ji na boku že pojavile preležanine. Oskrbeli smo jih, očistili z jodom in posprejali z antibiotikom. To je dober primer, kako koristno je živali pregledati dvakrat dnevno, kljub temu, da imajo na voljo zadosti hrane in vode.
Rešena kobila

Brkati konji - posebnost zavetišča
Za večerjo pa bodo palačinke. Uganite, s čim jih bomo namazali - s čokoladno Nutello vendar!

 

ponedeljek, 8. september 2014

8.9.2014



Danes smo se ob 8.uri odpravili v zavetišče, kjer nam je prijazna prostovoljka Chiara pomagala pri terapijah današnjega dne. Dopoldne smo opravili različne terapije po vseh pašnikih, popoldan pa smo preverili, če so vsi konji v redu.

Ker smo danes dobro premigali zadnjice, smo si seveda privoščili ogromno čokolade :) 

Zdaj pa še nekaj splošnega o zavetišču:

IHP - Italian horse protection association

IHP je prvo in edino zavetišče za konje v Italiji. Ustanovljeno je bilo leta 2004.
Cilj zavetišča je, da bi ustavili grdo ravnanje s konji, zavzemajo se tudi za dober odnos človek-konj.
 Zanemarjene konje zasežejo v skladu z zakonom. Rehabilitirane konje lahko posvojimo na daljavo in zanje skrbimo z denarno podporo. Svojega konja lahko kadar koli obiščemo.
Zavetišču lahko pomagamo kot prostovoljci z delom v azilu, lahko podarimo materijal, ki ga potrebujejo ali pa z donacijami.

Zavetišče ima posebno filozofijo - človek naj konja ne bi uporabljal za jahanje, vprego, tekmovanja in podobno, saj to konjem ni naravno. V skladu s svojim mišljenjem tudi podpirajo vegetarijanstvo. Kakšno pa je vaše mnenje glede tega? Lahko komentirate!


nedelja, 7. september 2014

Veterinarski tehniki na praksi v Toskani v azilu za konje

7.9.2014 


Ko smo v avto komaj, komaj speštali vso prtljago smo se odpravili na pot proti Italiji. Tako kot prtljaga nas je bilo tudi v avtu speštanih 5, 4 babe (to vam razloži količino prtljage) in profesor.




No, da boste vedeli kdo se je peštal v avtu, smo tu navedli imena udeleženih speštancev:

Megi Delost
Klara Goršič
Kristina Vojska
Petra Mejač in
prof. Bogdan Zdovc



Ker naše riti niso zdržale toliko ur sedenja smo seveda naredili veliko postankov in količino čokolade zmanjšali iz 10kg na 9.5kg. Do Firenc smo prišli veseli, speštani in zdravi po posebnih italijanskih cestah. Po parkiranju v nečem podobnem skladišču smo se odpravili na lov za ''baje'' najboljšim italijanskim sladoledom za katerega smo ugotovili, da je drag kot žafran, saj smo zanj odšteli skromnih 7€ na kepico.

Ker nismo imeli boljšega dela nas je profesor odpeljal na bliskovito turnejo ogleda mesta tako, da Klari kasneje ni bilo treba iti na svoj vsakodnevni tek. Škljocnili smo nekaj fotografij in se odpravili naprej proti apartmaju.



Brez konjev ne gre, takšnih ali drugačnih

 Tam smo seveda najprej napolnili hladilnik s čokolado, ki jo je bilo treba rešiti pred neznosno vročino, saj bo očitno naš glavni vir prehranjevanja v naslednjih nekaj dneh, pač dokler je ne zmanjka in ne kupimo nove, saj kuhati ne zna nihče.





Po malici(čokoladi) smo se pridno odpravili do zavetišča za konje, kjer bomo jutri začeli z delom. Bili so nas zelo veseli še posebno, ker smo veterinarki tehniki v usposabljanju. Razložili so nam nekaj osnovnih stvari, ki jih bomo potrebovali. Čaka nas 72 konj katerim se jutri pridružita še dva. Čaka nas veliko dela! :)