Veterinarski tehniki na praksi v Toskani v azilu za konje

7.9.2014 

Ko smo v avto komaj, komaj speštali vso prtljago smo se odpravili na pot proti Italiji. Tako kot prtljaga nas je bilo tudi v avtu speštanih 5, 4 babe (to vam razloži količino prtljage) in profesor.




No, da boste vedeli kdo se je peštal v avtu, smo tu navedli imena udeleženih speštancev:

Megi Delost
Klara Goršič
Kristina Vojska
Petra Mejač in
prof. Bogdan Zdovc



Ker naše riti niso zdržale toliko ur sedenja smo seveda naredili veliko postankov in količino čokolade zmanjšali iz 10kg na 9.5kg. Do Firenc smo prišli veseli, speštani in zdravi po posebnih italijanskih cestah. Po parkiranju v nečem podobnem skladišču smo se odpravili na lov za ''baje'' najboljšim italijanskim sladoledom za katerega smo ugotovili, da je drag kot žafran, saj smo zanj odšteli skromnih 7€ na kepico.

Ker nismo imeli boljšega dela nas je profesor odpeljal na bliskovito turnejo ogleda mesta tako, da Klari kasneje ni bilo treba iti na svoj vsakodnevni tek. Škljocnili smo nekaj fotografij in se odpravili naprej proti apartmaju.

Brez konjev ne gre, takšnih ali drugačnih

 Tam smo seveda najprej napolnili hladilnik s čokolado, ki jo je bilo treba rešiti pred neznosno vročino, saj bo očitno naš glavni vir prehranjevanja v naslednjih nekaj dneh, pač dokler je ne zmanjka in ne kupimo nove, saj kuhati ne zna nihče.

Po malici(čokoladi) smo se pridno odpravili do zavetišča za konje, kjer bomo jutri začeli z delom. Bili so nas zelo veseli še posebno, ker smo veterinarki tehniki v usposabljanju. Razložili so nam nekaj osnovnih stvari, ki jih bomo potrebovali. Čaka nas 72 konj katerim se jutri pridružita še dva. Čaka nas veliko dela! :)